Novinarsko središče

21. 04. 2010

 Danes je na Ptuju potekal simpozij v okviru projekta »Celovito varovanje vodnih virov podtalnice Ptujskega polja - I. faza« pod naslovom »Vodni viri in ravnanje z njimi«. V studiu je eden izmed predavateljev, Matjaž Fras.

Majda Fridl, novinarka: Nam lahko predstavite simpozij, kako ste si ga zastavili, kaj ste govorili, komu ste želeli tokrat predstaviti projekt?

Matjaž Fras: tokratni simpozij je že četrti v sklopu projekta. V okviru tega želimo širši javnosti pobližje predstaviti namen projekta izgradnje kanalizacijskih sistemov in čistilnih naprav na našem območju. Tokratni simpozij je bil na Višji strokovni šoli Ptuj, kjer smo želeli pobližje predstaviti samo problematiko vodnih virov in ravnanja z njimi in sočasno predstaviti projekt, torej kaj bo v okviru projekta izvedeno in bo posledično imelo doprinos do našega okolja.

Majda Fridl, novinarka: v goste ste povabili tudi predavatelja dr. Uroša Krajnca. Zakaj prav njega, o čem je on govoril?

Matjaž Fras: g. Uroš Krajnc prihaja iz Inštituta za ekološki inženiring Maribor in v slovenskem merilu velja za eno pomembnejših strokovnih oseb na tem področju. Na projektu sodeluje že od samega začetka priprave projektne vloge, tudi v tehničnem smislu, kar se tiče same izgradnje in pa projektne dokumentacije vseh tehnoloških rešitev kot so čistilne naprave, sanacija vodovoda, kanalizacije, črpališč in podobno.

Majda Fridl, novinarka: govoril je o pitni vodi in ravnanju z njo.

Matjaž Fras: seveda. To je bil njegov del, kjer je tudi opozoril na pojem oziroma problem varovanja naše podtalnice oz. podtalnega območja ptujsko-dravskega polja, ki je zelo pomemben vir naše pitne vode. S širjenjem kmetijske dejavnosti se je začela pitna voda poslabševati in ravno to je posledično eden izmed ukrepov - projekt izgradnje kanalizacijskega omrežja, čistilnih naprav, ipd.

Majda Fridl, novinarka: vaša tema so bile odpadne vode, kanalizacija in sistemi čiščenja.

Matjaž Fras: to pa je bilo nadaljevanje njegove prezentacije. Na eni strani imamo pitno vodo, vodovodne sisteme, kako pitno vodo spraviti do porabnikov, po drugi strani pa odpadno vodo, sisteme odpadnih vod, na kak način vodo, ki smo jo onesnažili ustrezno prečistimo, zato da jo lahko spustimo nazaj v naravo, da se začne tokokrog pitne vode ponovno izvajati.

Majda Fridl, novinarka: kaj je pri tem pomembno?

Matjaž Fras: pomembno je predvsem čiščenje oziroma čistilne naprave. Današnje sodobne čistilne naprave so sposobne odstraniti od 90 do 95 % vsega onesnaženja v odpadni vodi, kar pomeni, da je voda na iztoku sorazmeroma čista. Iz tega procenta vidimo, da v mnogo manjši meri onesnažujemo okolje in naše pitne vire.

Majda Fridl, novinarka: Čistilne naprave so različne.  Kakšne imamo v okviru projekta; so se gradile čistilne naprave?

Matjaž Fras: seveda. V okviru projekta I. faze so trije ključni mejniki na področju čistilnih naprav. En je rekonstrukcija centralne čistilne naprave Ptuj, ki bo po novem zadostovala za     68.000 PE. Drugi mejnik je novogradnja čistilne naprave Kidričevo v velikosti 8.500 enot in bo pokrila kompletni centralni del Kidričevega z nekaterimi zaselki in pa čistilna naprava Gorišnica v velikosti 2.100 PE. Seveda pa čistilna naprava ni sebi namen; urejen mora biti ustrezen kanalizacijski sistem z vsemi črpališči ipd., zato da ta voda od izvira, to pomeni od naših domov, šol in podobno, priteče do čistilne naprave, kjer se prečisti in potem jo lahko spustimo ali v podtalnico ali v vodotok, kot je recimo reka Drava.

Majda Fridl, novinarka: Projekt v I. fazi se počasi zaključuje. Kako ste zadovoljni z rezultati? Čistilne naprave že obratujejo?

Matjaž Fras: centralna čistilna naprava na Ptuju bo imela v kratkem tehnični prevzem. Projekt bo končan letos septembra, kar pomeni, da so gradbena dela in prevzemi večinoma proti koncu.

Majda Fridl, novinarka: danes ste si skupaj z udeleženci simpozija ogledali tudi čistilno napravo v Kidričevem. Kakšna je tam situacija?

Matjaž Fras: čistilna naprava je v fazi poskusnega obratovanja. V tem času se mora ugotoviti, kakšna odpadna voda prihaja na čistilno napravo in v okviru tega se prilagodi proces čiščenja,  da bo iztok odpadne vode optimalen oz. čim boljši.

Majda Fridl, novinarka: čistilne naprave so različne. Kakšne so te, naše?

Matjaž Fras: v grobem lahko povzamemo, da so to biološke čistilne naprave, katere primarni proces je postopek oksidacije oziroma aeracije v odpadni vodi ampak poudarjam, to je eden izmed delov procesa čiščenja odpadnih voda. Kot vemo imamo ponavadi (seveda odvisno od velikosti čistilne naprave) prvo stopnjo mehansko čiščenje, kjer se odstranijo trde nečistoče, oz. organsko nerazgradljive snovi. Druga faza čiščenja je biološko čiščenje, zato se naprave večinoma imenujejo biološke, v tej fazi se vrši oksidacija: mikroorganizmi oz mikrokultura raztaplja grobe delce in s tem vodo prečiščujejo. Seveda pa imajo nekatere čistilne naprave še tretjo fazo, biološko-kemično čiščenje, v kateri se odstranjujejo hranila, kot so fosfat, dušik, da ne bi ta hranila prišla v vodotok in povzročala razvoj alg in podobno v samih vodotokih, kar potem negativno vpliva na pretočnost in kvaliteto.

Majda Fridl, novinarka: ali čistilne naprave vplivajo na kvaliteto tistih, ki živijo v bližini? Se čuti smrad ali kak drug negativni vpliv?

Matjaž Fras: če je čistilna naprava pravilno dimenzionirana, pravilno spremljana in če vsi biološki procesi pravilno tečejo, ni smrada, ki bi motil okoliške prebivalce.

Majda Fridl, novinarka: septembra se bo I. faza projekta »celovito varovanje vodnih virov podtalnice Ptujskega polja« zaključila. Kaj to pomeni za uporabnike? Bodo lahko priključili posamezna gospodinjstva na kanalizacijo?

Matjaž Fras: prebivalci širšega ptujskega polja oziroma teh petih občin, v katerih poteka projekt, bodo v kratkem priklopljeni na kanalizacijsko omrežje. Novo zgrajenega kanalizacijskega omrežja bo 52 km, kar ni zanemarljiva številka, vodovodnega omrežja oziroma sanacije le tega 21 km, tri že omenjene čistilne naprave in vsa pripadajoča infrastruktura. Ptuj z okolico počasi dobiva pomemben ekološki pečat, kar se tiče varovanja vodnih virov oziroma upravljanja z njimi. Iztoki bodo bistveno boljši, kajti v slovenskem merilu so največji onesnaževalci naših voda ravno komunalne odpadne vode. Če pristopimo k reševanju tega, kot v tem projektu, je to zelo pomemben pečat za vse nas, ki tukaj živimo.

 

Vir: Radio Ptuj

Datum objave: 15. april 2010