Novinarsko središče

Višja strokovna šola Ptuj je danes gostila četrti simpozij v okviru projekta "Celovito varovanje vodnih virov podtalnice ptujskega polja - I. faza". Pod naslovom »Vodni viri in ravnanje z njimi« se je predstavila tematika ravnanja z vodnimi viri pitne vode ter odvajanje in čiščenje. Višja strokovna šola je predstavila raziskovalna dela na področju varovanja voda. Predavanjem je sledil ogled nove čistilne naprave v Kidričevem, zgrajene v sklopu omenjenega projekta.

Že v uvodnem nagovoru je ravnatelj Višje strokovne šole, Robert Harb poudaril pomen pitne vode in njene varčne rabe. »Slovenija ima srečo, da ima toliko naravnih bogastev, med drugim je bogata z vodo. Težave s pomanjkanjem pitne vode se pojavljajo namreč tudi v evropskih državah«. Njegovo misel je nadaljeval dr. Uroš Krajnc iz Inštituta za ekološki inženiring Maribor. »V 20. stoletju se poudarja nafta kot surovina, v 21. stoletju bo največja surovina pitna voda. Slovenija razpolaga z relativno zadostnimi količinami vode za nemoteno oskrbo prebivalstva. Na nekaterih območjih pa se vseeno kaže, da občasno prihaja do pomanjkanja. Upravičeno lahko predvidevamo, da bo oskrba s pitno vodo postala omejujoč dejavnik razvoja. Ključno je, da obdržimo čim boljšo kvaliteto vode. Tako v zadnjih letih prihaja do preobratov miselnosti ljudi in do oblikovanja drugačnih ciljev na področju varstva vodnih virov in reševanja oskrbe s pitno vodo«.

Kot ključne probleme pri oskrbi s pitno vodo v Sloveniji je izpostavil predvsem velike izgube v vodovodnih sistemih ter nedefinirane rezervne vodne vire. Podzemno vodo onesnažujejo tudi nitrati, pesticidi ter ostanki zdravil, ki se ne razgradijo. Z vključitvijo v Evropsko unijo se mora Slovenija tudi na področju vodooskrbe ter čiščenja in odvajanja odpadnih voda prilagoditi standardom EU. Namen projekta »Celovito varovanje vodnih virov in oskrba prebivalstva s pitno vodo ptujskega polja - I. faza« je reševanje te problematike. Za ta namen so se pridobila nepovratna sredstva Kohezijskega sklada v vrednosti 65 % celotnega projekta, ki zajema dogradnjo sistema odvajanja in čiščenja komunalnih voda ter sanacijo izgub vode v sistemu oskrbe.

Podrobnejše informacije o obsežnem, štiri leta trajajočem projektu, je povzel Matjaž Fras. Projekt vključuje 5 občin (MO Ptuj, občino Hajdina, Gorišnica, Kidričevo in Starše), podpisnic pogodbe o skupnem reševanju problema varovanja in smotrne rabe vodnih virov podtalnice Dravskega in Ptujskega polja. V okviru 1. faze bo poskrbljeno za sanacijo izgub v sistemu vodooskrbe na območju poselitve Ptujskega in Dravskega polja ter dograditev sistemov odvajanja in čiščenja komunalnih voda. To zajema izgradnjo kanalizacijskih sistemov, gradnjo čistilne naprave v Kidričevem in Gorišnici ter rekonstrukcijo centralne čistilne naprave Ptuj.

Kot je omenil Matjaž Fras, sistem odvajanja in čiščenja odpadnih voda zajema kanalizacijo oziroma kanalske sisteme, ki vodijo odpadno vodo iz mesta nastanka ter čiščenje v čistilnih napravah. Te naj bi očistile odpadno vodo ter jo kondicionirale do kvalitete, primerne za izpust v okolje. Izpust prečiščene odpadne vode iz centralne čistilne naprave Ptuj je v reko Dravo. In kot je omenil »rezultati kažejo, da v Dravo teče očiščena voda, iz katere ČN odstrani več kot 94 % onesnaženja«.

Prvi fazi projekta naj bi sledili nadaljnji ukrepi, ki so predmet vloge v letu 2010 v sklopu projekta »Odvajanje in čiščenje odpadne vode na območju Ptujskega polja«. Namen II. faze je izgradnja manjkajočih kanalizacijskih sistemov v MO Ptuj, občini Gorišnica, Markovci in  občini Videm. »Z zaključitvijo obeh faz projekta se bo naredil velik korak za zaščito podzemne vode. Z vsemi izvedenimi ukrepi se bo dosegel visok standard na področju oskrbe z vodo«  je zaključil dr. Uroš Krajnc ter poudaril pomen osveščanja na tem področju.

Na področju varovanja voda so z raznimi raziskovalnimi deli aktivni tudi predavatelji in študenti Višje strokovne šole Ptuj. Njihova pomembnejša raziskovalna dela je izpostavila mag. Cvetka Pintar. Kot aktivnega na tem področju je omenila dr. Štefana Čelana z znanstvenimi prispevki in strokovni članki na tematiko odpadnih voda. Sama je tudi objavila znanstvene članke in prispevke v navezavi s pesticidi ter onesnaženja podtalnice. Nastala so tudi mnoga druga pomembna magistrska dela, pod avtorstvom mag. Gabrijele Plateis, mag. Manje Šterbenc, znanstveni prispevki dr. Borisa Zmazka in mnoge diplomske naloge. V sklopu študijskega programa Mehatronika se dela navezujejo predvsem na čistilne naprave. Mag. Cvetka Pintar je omenila tudi diplomska dela v študijskem programu Kmetijstvo na področju okoljske osveščenosti in trajnostnega razvoja ter diplomska dela v sklopu programa Upravljanje podeželja in krajine.

Simpoziju je sledil voden ogled novo zgrajene čistilne naprave Kidričevo.

Vir: www.udarno.si

Datum objave: 19. april 2010